Pravica do javnih mestnih prostorov v Sarajevu: prostori, ki pripadajo vsem, nekaterim, komur koli ali nikomur?

Abstract

Razni družbenopolitični in gospodarski dejavniki so postopno povzročili obsežno zanemarjanje, propadanje, zlorabo in izgubo javnih prostorov v Sarajevu. Navzkrižje zasebnih in javnih interesov je na mestu pustilo dejanske sledi in v takih okoliščinah se zdi Lefebvrov koncept pravice do mesta še toliko pomembnejši. Z vidika sodobnega urbanega razvoja Sarajeva se navedena pravica nanaša na pravico do oblikovanja, uporabe, ponovne uporabe in ponovne aktivacije zanemarjenih skupnih prostorov v mestu. Kot je razvidno že iz naslova članka, je ključno vprašanje, s katerim se avtorici ukvarjata, komu javni prostor sploh pripada. V raziskavi najprej določita ključne težave, povezane s propadanjem javnih prostorov, nato pa ovrednotita prevladujoče načrtovalske pristope in občasne pobude od spodaj navzgor. Predpostavljata, da so razpršenost in pomanjkanje ustreznih geoprostorskih podatkov o javnih prostorih ter nesoglasja med glavnimi deležniki med ključnimi vzroki proučevanega problema. Predstavili sta tudi metodologijo za uvedbo obsežne, prosto dostopne interaktivne geoprostorske podatkovne zbirke kot platforme za strateško načrtovanje, oblikovanje, razvoj in vzdrževanje javnih mestnih prostorov.

Keywords

• javni mestni prostori
• sarajevo
• strateško načrtovanje
• geoprostorska podatkovna zbirka
• digitalno vzpostavljanje kraja