Acta Agriculturae Slovenica (Dec 2003)
Vpliv dolgotrajnega skladiščenja travne silaže na njeno hranilno vrednost in kakovost
Abstract
Mnogocvetno ljuljko smo pokosili 10. maja 1988 in silirali v poskusne silose (100 l) kot neovelo (S/0) in po 6 (S/6), 10 (S/10), 30 (S/30) in 34 (S/34) urah venenja. Vsebnost sušine (SS) se je povečala od 190 g kg-1 pri košnji, na 230, 267, 376 in 434 g kg-1 po 6, 10, 30 in 36 urah venenja. Iz neovele krme smo pripravili tudi silažo, tretirano z mravljinčno kislino (S/0 MK, 4 g 85 % mravljinčne kisline na kg). Silose smo odprli po 12 letih. Silaže S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so vsebovale 106, 171, 215, 241, 346 in 412 g SS kg-1. Vsebovale so 1,8, 104,2, 97,3, 77,4, 83,5 in 48,0 g mlečne kisline, 55,5, 34,6, 26,7, 24,0, 19,8 in 15,2 g ocetne kisline ter 53,96, 4,81, 4,05, 11,37, 0,01 in 0,00 g maslene kisline na kg SS. Deleži amoniakovega N pri S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so bili 552, 195, 211, 212, 108 in 69 g kg-1 skupnega N. Tako venenje kot tretiranje z mravljinčno kislino je izboljšalo obstojnost silaže. Delež amoniakovega N in vsebnost ocetne kisline sta bila negativno povezana z vsebnostjo SS (r = –0,85 in –0,89; p < 0,05). Vsebnost NEL je bila pri S/0 precej manjša (3,62 MJ kg-1 SS) kot pri silažah iz ovele krme (od 5,01 do 5,39 MJ kg-1 SS) in pri silaži z dodatkom mravljinčne kisline (5,22 MJ kg-1 SS). Vsebnost NEL je bila negativno povezana z deležem amoniakovega N (r = –0,98; p < 0,001), vsebnostjo ocetne (r = –0,91; p < 0,05), propionske (r = –0,98; p < 0,001) in maslene kisline (r = –0,99; p < 0,001). Rezultati raziskave kažejo, da je mogoče dobro fermentirane ovele silaže hraniti v zrakotesnih silosih tudi več kot deset let brez tveganja, da bi se silaže pokvarile. Pri silaži iz neovele krme se je mlečna kislina razgradila, silaža pa pokvarila. Obstojnost neovelih silaž za daljše obdobje je mogoče izboljšati z dodajanjem mravljinčne kisline.
