Naročniška vizija in kulturna reprezentacija meščanstva na primeru Ljubljanskega velesejma

Abstract

V članku obravnavam nastanek, pomen in delovanje Ljubljanskega velesejma, velikega in uspešnega podjetja mladega slovenskega kapitalističnega gospodarstva v medvojnem obdobju, ki je odigral pomembno vlogo pri industrializaciji in modernizaciji ne le mestnih središč in meščanstva, temveč tudi podeželja. Ljubljanski velesejem je z velikim obsegom naročil in največjo razstavno zmogljivostjo pomembno oblikoval in preoblikoval obseg in naravo javnega prostora. V prispevku analiziram, kako in v kakšne namene se je globalno uveljavljeni model mednarodnega sejma razvijal na lokalni ravni in kakšno vlogo je imel z vidika meščanskega mecenstva. V nadaljevanju se osredotočim na vprašanje, kako je umetnostna zgodovina v okviru ljubljanskega sejma sodelovala pri procesih državotvornosti, oblikovanja državljanske identitete in modernizacije in jih podpirala.

Keywords

• ljubljanski velesejem
• meščanstvo in naročništvo
• študije o razstavah
• nacionalno in moderno
• kulturna zgodovina
• zgodovina umetnostne zgodovine
• 1920–1941
• josip costaperaria (1876–1951)
• france stele (1886–1972)