Zdravniški Vestnik (Apr 2024)

Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini: v čem se znanstveno-raziskovalno delo v medicini razlikuje od drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti

  • Pavel Poredoš,
  • Alojz Ihan,
  • Aleš Blinc,
  • Radko Komadina,
  • Božidar Voljč,
  • Dušan Šuput,
  • Marija Pfeifer,
  • Nada Irgolič,
  • Borut Štabuc

DOI
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3529
Journal volume & issue
Vol. 93, no. 3-4
pp. D13 – D17

Abstract

Read online

Slovenska medicinska akademija (SMA), katere poslanstvo je tudi spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela, je organizirala okroglo mizo o pomenu in stranpoteh znanstveno-raziskovalnega dela v medicini. Sodelujoči so poudarili, da je znanost vodilna sila razvoja na vseh področjih življenja, vključno z medicino. Znanstveno-raziskovalno delo neposredno koristi medicinski praksi in omogoča bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi vedami v posebnem položaju, saj je večina raziskav povezana s poseganjem v telesno integriteto človeka. Zato mora biti pod drobnogledom nadzornih struktur, ki skrbijo za varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Potrebno je pred samim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo, kar opravlja Komisija za medicinsko etiko RS. Znanstvena dejavnost v medicini je glede financiranja v neenakopravnem položaju z raziskovalnim delom na številnih drugih področjih, saj so klinični zdravniki in zdravniki na obeh medicinskih fakultetah lahko raziskovalci le manjši del svojega delovnega časa. Celo na terciarnih ustanovah so raziskovalci entuziasti, ki opravljajo raziskovalno delo v svojem prostem času. Žal je tudi medicinska znanost neredko izpostavljena dejavnikom, ki ogrožajo njeno nevtralnost in objektivnost, ker je v ospredju tekmovalnost in interes institucij, od katerih je raziskovalno delo finančno odvisno. Prihaja do improvizacij in hitenja z objavami delnih rezultatov še pred zaključkom kompleksnih raziskav. V akademski sferi so vedno večji pritiski, saj so objave, čeprav tudi za lase privlečenih rezultatov, pogoj za napredovanje. Raziskovalec je neredko odvisen od financiranja raziskav od sponzorjev (zlasti farmacevtske industrije), ne pa od neodvisnih finančnih virov, kar lahko vpliva na verodostojnost rezultatov. V zadnjih letih se klasičnim raziskavam pridružujejo raziskave, ki uporabljajo umetno inteligenco. Analiza rezultatov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša in natančnejša, a ne vedno pravilnejša. Tudi uporabo umetne inteligence spremljajo pasti. Ni namreč vedno jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca, kar odmika odgovornost za objavljene rezultate. Poleg tega se na internetnih zapisih pojavljajo tudi izmišljotine, ki postavljajo pod vprašaj verodostojnost poročanja o ugotovitvah raziskav. Znanost je gonilo razvoja medicine, mora pa biti vrednotenjsko nevtralna in temeljiti na preverjenih dejstvih.

Keywords