Stati inu obstati (Jun 2020)

Verski motivi v pravljicah Hansa Christiana Andersena

  • Milena Mileva Blažić

DOI
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)97-125
Journal volume & issue
Vol. 16, no. 31
pp. 97 – 125

Abstract

Read online

Namen članka je slovenski strokovni javnosti predstaviti pomembne značilnosti pravljic danskega pravljičarja H. C. Andersena (1805–1875). V svojem življenju je Andersen napisal sedemdeset knjig (avtobiografije, opere, libreta, romance ipd.) in eno knjigo pravljic, ki je bila večkrat ponatisnjena in zaradi katere je dejansko zaslovel v 19. st. – zlatem stoletju pravljic, kot ga imenuje Jack Zipes (Golden Age of Fairy Tales). V življenju je napisal okrog 210 pravljic. Še vedno se najde kakšna njegova pravljica v rokopisu. Verski motivi so v Andersenovih pravljicah močno zastopani, postavljeni so v kontekst avtorskih oz. klasičnih pravljic in se prepletajo s pravljičnimi bitji, pri čemer so nekatere pisateljeve pravljice tudi antipravljice (Max Lüthi), ker imajo nesrečen konec. Verski motivi se pojavljajo v obliki motivov, motivnih drobcev ali slepih motivov (Max Lüthi). Verske motive se pojmuje kot nadpomenko za različne motive, ki se pojavljajo v posameznih religijah. Pri Andersenu se pojavljajo različni verski motivi, predvsem kristijanizirani, ki imajo v pravljicah ob pravljičnih bitjih drugačno vlogo in so v drugačnem – pravljičnem – kontekstu. Danski raziskovalec Lars Bo Jansen je pri preučevanju verskih motivov pri H. C. Andersenu naštel 123 motivov. H. C. Andersen je izumil model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle med letoma 1835–1874; Zipes pravi, da z ideološkim namenom, ker so njegove pravljice prežete s splošnimi nauki protestantke etike in z idejo o naravnem biološkem redu. Čeprav je bil skromnega socialnega porekla, je zagovarjal meščanske poglede na svet, ki so bili sprejeti kot pravilo za zahodno kulturo. V osnovi je bil Andersen protestant, vendar viri pravijo, da je bil zelo praznoveren. V nekaterih pravljicah je evfemiziral vero, predvsem ko so glavni literarni liki ženski (npr. Deklica z vžigalicami, Mala morska deklica, O deklici, ki je stopila na kruh idr.), v drugih je bil skeptičen (npr. Senca, Stara figa idr.). V nekaterih pravljicah prevladujejo verski motivi (Rdeči čeveljci), v drugih orientalski (Leteči kovček), v nekaterih ljudsko verovanje in praznoverje (Vilinja gora), spet v drugih ideologija (Cesarjeva nova oblačila). Ob praznovanju 200-letnice Andersenovega rojstva, leta 2005, so danski raziskovalci pripravili posnemanja vredno znanstveno spletno stran ter raziskovali njegovo življenje in delo, prevode in vpliv na druge avtorje, pravljice in kulturo.

Keywords