Arheološki Vestnik (Jul 2020)
Orinjasjenske koščene konice iz Potočke zijalke
Abstract
Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.
Keywords
