Narcisove metamorfoze v slikarstvu simbolizma in nadrealizma: Gustave Moreau in Salvador Dalí

Abstract

Prispevek opozarja na ključne novosti, ki jih v ikonografijo Narcisa v evropskem slikarstvu vneseta simbolizem in nadrealizem. Hkrati ob zbranih primerih izpostavi vprašanje razmerja med slikarskimi realizacijami in temeljnim literarnim virom, to je zgodbo o Narcisu, kakor jo v Metamorfozah podaja Ovidij. Kot reprezentativna umetnika sta izbrana Gustave Moreau (1826–1898), ki se je z motivom Narcisa ukvarjal intenzivneje kot katerikoli drugi slikar 19. st., in Salvador Dalí (1904–1989), ki je z Narcisovo metamorfozo (1937, Tate Modern, London) ustvaril najvplivnejše delo na področju ikonografije Narcisa v 20. stoletju. Motiv Narcisa v Moreaujevem opusu doslej ni bil ustrezno raziskan. Ob obravnavi v strokovni literaturi omenjenih značilnosti, kot so homoerotična nota, feminizacija, androginost, izrazita estetizacija in odmaknjenost Narcisa, članek izpostavlja predvsem prelom s klasično tradicijo zrcaljenja Narcisove podobe na gladini vode in transpozicijo motiva motrenja lastne podobe iz zunanjega v notranji svet. V drugem delu z analizo Narcisove metamorfoze Salvadorja Dalíja opozori na problem ikonografske interpretacije na osnovi Dalíjeve istoimenske pesnitve ter osvetli spregledane vsebinske povezave med slikarsko mojstrovino in Ovidijevimi Metamorfozami.

Keywords

• ikonografija
• simbolistično slikarstvo
• Narcisove metamorfoze
• francoski simbolizem