Gradec in Rim – bazilika sv. Petra kot vzor za cerkev sv. Katarine in mavzolej

Abstract

Mavzolej v Gradcu so gradili od leta 1614 dalje po načrtih Giovannija Pietra de Pomisa, njegov naročnik pa je bil nadvojvoda Ferdinand (od leta 1619 cesar Ferdinand II.). Prvotna zasnova fasade je nastala pod vplivom cerkvenih pročelij Andrea Palladia. Po letu 1621 je bila fasada povišana z nadstropjem atike, ki poteka okoli celotne zgradbe, in zaključena s trikotnim čelom, nad katerim se pne mogočen segmentni lok. Ta motiv, ki ga je prvi uporabil Michelangelo, najdemo tudi nad portali stolnice v Reggiu Emilii in cerkve Il Gesu v Rimu. Tudi arhitekturna členitev zunanjščine sega vse do Michelangelovega osnutka zunanjščine bazilike sv. Petra. Bogate dekorativne oblike imajo milanski ali lombardski značaj. Posrednik rimskih arhitekturnih oblik je bil jezuit Wilhelm Lamormaini, ki je v Gradcu deloval kot svetovalec in spovednik nadvojvode Ferdinanda in njegove družine in je verjetno imel odločilno vlogo pri preoblikovanju mavzoleja v spomenik protireformacije.

Keywords

• cerkev sv. katarine in mavzolej v gradcu
• giovanni pietro de pomis
• cesar ferdinand ii.
• wilhelm lamormaini
• jezuiti, il gesù
• bazilika sv. petra
• pročelja palladijevih cerkva
• milanska in lombardska arhitektura
• michelangelo