Vpliv košnje in gnojenja na botanično sestavo dveh različnih travnikov na Ljubljanskem barju

Abstract

Na Ljubljanskem barju smo izvedli 4-letno raziskavo z namenom, da ugotovimo, kako vplivata košnja in gnojenje na botanične karakteristike travne ruše. Travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (T1) in Molinion (T2) v letu 1999. Glavne parcele so predstavljale pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različnimi odmerki N). Po štirih letih sta gnojenje in raba zelo spremenila izgled in botanično sestavo travne ruše v obeh zvezah. Intenzifikacija pridelovanja pa ni zmanjšala rastlinske pestrosti. Na T1 se je s številom košenj povečeval delež trav na račun zeli in nasploh malo prisotnih metuljnic. Povečan delež trav se je na T1 pojavil tudi pri NPK gnojenju v primerjavi z negnojeno ali PK gnojeno travno rušo. Gnojenje je močno zmanjšalo prisotnost močvirske preslice na T1 (maks. 25 %, min. 1 %). Ta učinek je bil bolj izrazit pri 3- in 4-kosni rabi. Na T2 je po razmerju med botaničnimi skupinami odstopala travna ruša pri zapozneli 2-kosni rabi. Ta je vsebovala povečan delež zeli tako pri negnojeni kot pri gnojenih variantah. Na T2 se je delež metuljnic povečal pri PK gnojenju, vendar je bil tudi tu v povprečju manjši od 6 %. Gnojenje je na obeh poskusih prevladujoče vplivalo na vrstno sestavo travne ruše. Pri intenzivnejši pridelavi so se na T1 namesto na stres tolerantnih vrst uveljavile konkurenčne, na T2 pa so se namesto na stres tolerantne modre stožke uveljavile konkurenčne in hkrati na stres tolerantne vrste.

Keywords

• Ljubljansko barje
• travinje
• botanična sestava
• košnja
• gnojenje