OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA

Abstract

Presnovna bolezen kosti (PBK) pri novorojenčku − osteopenija je bolezen, ki je pretežno posledica neustrezne mineralizacije kosti, na njen razvoj pa vplivajo tudi genetski, mehanski in okoljski dejavniki. Po rojstvu se namreč ustavi prehajanje mineralov od matere preko posteljice do otroka, zato je novorojenček za zagotavljanje potreb po mineralih v celoti odvisen od enteralnega ali parenteralnega vnosa. Po drugi strani pa fiziološka prilagoditev kosti na zunajmaterično življenje vodi v povečanje resorpcije kosti, tj. fiziološko osteopenijo. Dohitevanje mineralizacije pri nedonošenčkih (angl. catch up mineralisation) se zaključi do konca prvega leta starosti, vendar vprašanje dolgoročnih posledic na doseganje maksimalne kostne mase pri tej skupini otrok ostaja odprto. Najboljši pristop k zmanjševanju pogostosti PBK je preprečevanje, ki temelji na presejanju novorojenčkov, izpostavljenih tveganju PBK. Zgodnja optimalna parenteralna in enteralna prehrana, ustrezna preskrba s vitaminom D in odstranjevanje dejavnikov tveganja so ključni za preprečevanje razvoja osteopenije novorojenčka. Biokemijski presejalni testi, ki vključujejo serumsko raven fosfata in alkalne fosfataze v kombinaciji z vrednostmi izločenih mineralov v urinu, so koristni kazalniki presnove kosti. Dvoenergijska rentgenska absorpciometrija in kvantitativna ultrazvočna metoda sta komplementarni metodi merjenja mineralne kostne gostote pri novorojenčkih. V prispevku obravnavamo klinične značilnosti in patofiziologijo PBK, njeno diagnostično opredelitev in praktična priporočila v zvezi z obravnavo.

Keywords

• presnovna bolezen kosti
• osteopenija
• nedonošenček