Mit o Argonavtih v romanu Na slepo Claudia Magrisa

Abstract

Članek analizira razkroj identitete in razdrobitev pripovednega glasa v romanu Na slepo Claudia Magrisa (2005). Tržaški pisatelj prek metafore plovbe raziskuje razne vidike problematike pripovedovanja, zlasti avtobiografske pripovedi. Razmišlja tudi o mnogoteri identiteti sodobnega jaza in o uničujoči sili zgodovine, katere opresija se nadaljuje tudi v nedavnih obdobjih. Številne problematike, s katerimi se ukvarja roman, povezuje stalna navzočnost argonavtskega mita, ki se uresničuje prek mnogih intertekstualnih navezav na Argonavte Apolonija Rodoškega in na Orfične Argonavte, pri čemer naslov slednjega vira v besedilu ni ekspliciran, v nasprotju z naslovom helenistične pesnitve.

Keywords

• italijanska književnost
• italijanski roman
• 20. st.
• antični miti
• mit
• Argonavti