Poudarjanje v slovenščini in v francoščini: slovenski poudarjalni členki in njihove ustreznice v francoščini

Abstract

Pri pričujočem članku gre za kontrastivno analizo poudarjalnosti v slovenščini in v francoščini. Avtorica izhaja iz rezultatov raziskave rabe poudarjalnih členkov v slovenščini in njihovih francoskih ustreznic. Primeri so vzeti iz korpusa, ki so ga sestavljala sodobna književna dela, prevedena iz slovenščine v francoščino ali obratno. V članku avtorica najprej definira slovenske poudarjalne členke in nato predstavi njihove najbolj pogoste francoske ustreznice (sobesedilne prislove in polnopomenske lekseme). Primerjava slovenskih in francoskih izrazov pripelje do ugotovitve, da je poudarjalnost zelo kompleksen proces. Glede na francosko ustreznico uporabimo v slovenščini različne stopnje poudarjalnosti (šibko, osnovno in okrepljeno). Kontrastivni pristop je pripeljal do ugotovitve, da nekateri slovenski členki lahko, glede na kontekst, uvedejo različne stopnje poudarjalnosti, kar lahko pripelje do določenih dvoumnosti pri razumevanju. V takih primerih se je izkazalo, da je francoski prevod pomagal razjasniti dvoumnosti, saj je prevajalec izbral francoski ustreznik, ki je točno določil stopnjo poudarjalnosti.