Značilnosti mentorstva v izobraževanju za zdravstveno nego in babištvo

Abstract

Mentorji imajo bistveno vlogo pri pridobivanju in utrjevanju praktičnih veščin ter povezovanju teorije s prakso pri študentih zdravstvene nege in babištva. Pomembno je, kako je mentorstvo v izobraževalnem procesu organizirano in vodeno. Da bi medicinske sestre in babice v vlogi mentoric prakse mentorstvo najučinkoviteje opravljale, jih je potrebno na to vlogo posebej pripraviti. Izvedena je bila presečna študija na vzorcu 218 anketiranih možnih mentorjih, študentom zdravstvene nege in babištva. Rezultati so pokazali, da ima 68,3 % vprašanih v opazovanem trenutku ustrezno strokovno izobrazbo. Delež z manj kot pet let delovnih izkušenj je 9,2 %. Dobra polovica (65 %) se je z mentorstvom že srečala. Razmeroma velik delež tistih, ki nimajo izpolnjenega kriterija izobrazbe, je verjetno odraz trenutnega pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic v Sloveniji. Dotedanje mentorske izkušnje in število let delovne dobe lahko bistveno pripomorejo v premagovanju težavnega prehoda iz vloge medicinske sestre oziroma babice v vlogo mentorice. Na osnovi dobljenih rezultatov sta avtorici prišli do pomembnih zaključkov, ki jih bo mogoče upoštevati pri prihodnjem izobraževanju mentorjev in nujnem tesnem sodelovanju med dvema učnima okoljema: prakso zdravstvene nege in izobraževalno institucijo.