Učinek gnojenja na hranilno vrednost krme s trajnega kraškega travnika. 1. botanična in kemična sestava, in vitro prebavljivost in vsebnost neto energije za laktacijo

Abstract

Hranilno vrednost krme iz dolgoletnega gnojilnega poskusa smo ocenili na podlagi vsebnosti neto energije za laktacijo (NEL) in prebavljivosti organske snovi, izračunanih na osnovi kemične sestave in plina, ki se razvije med inkubacijo vzorcev z vampnim sokom in vitro. Primerjali smo krmo iz negnojene različice (0), različice, gnojene s fosforjem in kalijem (PK) in različice, gnojene s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Skupni pridelek smo razdelili na trave, metuljnice in zeli in jih analizirali posebej. Gnojenje je le malo vplivalo na hranilno vrednost trav, metuljnic in zeli. Vsebnost neto energije za laktacijo je bila pri metuljnicah precej večja kot pri travah in zeleh: 5,95; 5,24 in 5,36 MJ na kg sušine. Zaradi razmeroma majhnih razlik v deležu metuljnic se večja vsebnost NEL v metuljnicah ni pokazala v razlikah med postopki. Gnojenje je izrazito povečalo pridelek NEL: 12000, 19500 in 34500 MJ na ha pri 0, PK in NPK postopku. Razlike med različicami so bile predvsem posledica različnih pridelkov sušine. Razlike v vsebnosti NEL so razmeroma malo prispevale k razlikam v pridelku NEL.

Keywords

• kraško travinje
• gnojenje
• trave
• metuljnice
• zeli
• in vitro prebavljivost