Onkologija (May 2022)

Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji

  • Maja Čemažar,
  • Tanja Jesenko,
  • Maša Bošnjak,
  • Boštjan Markelc,
  • Urška Kamenšek,
  • Simona Kranjc Brezar,
  • Špela Kos,
  • Urša Lampreht Tratar,
  • Katarina Žnidar,
  • Andrej Renčelj,
  • Urška Matkovič,
  • Teja Valant,
  • Kristina Levpušček,
  • Živa Modic,
  • Tilen Komel,
  • Tim Božič,
  • Urša Kešar,
  • Barbara Starešinič,
  • Katja Uršič Valentinuzzi,
  • Monika Savarin,
  • Primož Strojan,
  • Gorana Gašljević,
  • Maja Ota,
  • Aleš Grošelj,
  • Črt Jamšek,
  • Rosana Hudej,
  • Matjaž Peterka,
  • Frenk Smrekar,
  • Barbara Hubad,
  • Marjan Hosta,
  • Jaka Kužnik,
  • Lojze Hosta,
  • Damijan Miklavčič,
  • Matej Reberšek,
  • Aleksandra Cvetkoska,
  • Anja Zajc,
  • Janja Dermol-Černe,
  • Nataša Tozon,
  • Nina Milevoj,
  • Alenka Nemec Svete,
  • Gregor Serša

DOI
https://doi.org/10.25670/oi2022-002on
Journal volume & issue
Vol. 26, no. 1

Abstract

Read online

Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.

Keywords