L'Istria tra l'antichita classlca e la tarda antichita

Abstract

V članku je predstavljena postopna gospodarsko-socialna preobrazba Istre iz cesarskodobnega v poznoantično obdobje. V poznorimski dobi ima Istra značaj pokrajine, ki je orientirana na kmetijstvo in se v večjem delu preskrbuje sama. To podobo avtor ilustrira z več raziskanimi najdišči in različnimi kategorijami arheoloških predmetov. V 5. st. postane Istra pribežališče za prebivalstvo iz podonavskega območja. Kljub temu, da ni bila direktno prizadeta z barbarskimi vpadi, so tu začeli graditi utrjene naselbine. Opaziti je postopen prehod od pribežališč k stalno poseljenim naselbinam. Avtor posebej predstavlja t. i. castrum na Brionih, kjer je koncem 5. st. nastala na mestu starejše rimske vile utrjena naselbina, ki je vztrajala vse do novega veka. Omenja tudi tri velika poznoantična skladišča, ki potrjujejo ekonomsko stabilnost Istre v poznoantičnem času. Kontinuiteto življenja staroselcev posebej v južni in zahodni Istri poleg navedenega nakazujejo majhne,velikokrat še predromanske cerkve, zgrajene največkrat na rimskih ruševinah in pa številni še ohranjeni zemljiški toponimi.