KRONIČNA AVTOIMUNSKA KOPRIVNICA PRI OTROCIH

Abstract

Koprivnica je v otroškem obdobju pogosta bolezen, za katero je značilno pojavljanje prehodnih srbečih koprivk, ki jih lahko spremlja angioedem. V večini primerov se koprivke nehajo pojavljati v nekaj dneh ali tednih, občasno pa koprivnica traja dlje. Če vztraja večino dni v tednu vsaj šest tednov, gre za kronično koprivnico. Kronično koprivnico razdelimo na dva glavna tipa, in sicer na kronično inducibilno koprivnico, pri kateri specifičen sprožilni dejavnik poznamo, in na kronično spontano koprivnico, pri kateri sprožilni dejavnik ni znan. Eden izmed mehanizmov pri kronični spontani koprivnici je avtoreaktivnost, pri kateri so prisotna avtoprotitelesa, največkrat usmerjena proti visokoafinitetnemu receptorju IgE in redkeje proti lastnim imunoglobulinom tipa IgE. Koprivnica se lahko pojavi tudi v sklopu nekaterih drugih bolezni, kot so maku-lopapulozna kožna mastocitoza, angioedem, posredovan z bradikininom, urtikarijski vaskulitis, sistemska mastocitoza in nekateri avtoinflamatorni sindromi. Ta stanja zaradi redkosti pogosto pozno prepoznamo, v primeru zamude pri zdravljenju pa lahko pride do nepopravljive okvare (npr. okvara ledvic pri urtikarijskem vaskulitisu). Nekatere bolezni s pridruženo kronično koprivnico lahko zdravimo usmerjeno, npr. avtoinflamatorne bolezni z blokado interlevkina 1. Kronično spontano koprivnico zdravimo z antihistaminiki, ki jim v primeru nezadostne učinkovitosti kljub povišanemu odmerku lahko dodamo omalizumab. V primeru rezistentne kronične koprivnice lahko dodamo še druga imunosupresivna zdravila.

Keywords

• koprivnica
• otrok
• kronična koprivnica
• avtoinflamatorna bolezen
• zdravljenje
• omalizumab