Zenonov tremis in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici

Abstract

Naključna najdba podatka o točnem najdišču tremisa cesarja Zenona - do takrat je bilo znano le, d a j e bil najden blizu Smarjete na Dolenjskem - je leta 1993 privedla do odkritja poznoantične utrdbe na Gradcu pri Veliki Strmici. Najdišče z dobro ohranjenimi ostanki obzidja, petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripadajočo ji cisterno leži severozahodno od Šmarjete na pobočju pod Veliko Strmico, ki se spušča proti zavoju rečice Radulje. Znano je sicer že več kot sto let, vendar so arhitekturne ostanke do zdaj pripisovali srednjemu veku. Pri površinskem pregledu najdišča in neposredne okolice z detektorji kovin je bilo odkritih več kovinskih najdb (bronasti novci, fibule, deli pašnih spon, obesek v obliki križa, konjska oprema, svinčeni vretenci, železno orodje, pravokoten okov z dvema luknjicama). Najstarejše sodijo v 2. oziroma 3. st., najmlajše pa v 6. st. n. š. Najpomembnejše so tukaj podrobneje analizirane. V zvezi z obeskom v obliki križa so obravnavana poznoantična viseča svetila. Najdba odlomkov viseče steklene svetilke v apsidi, izkopani v prezbiteriju cerkve sv. Martina pri Taboru nad Knežakom, dodatno krepi domnevo, da apsida ne pripada romanski, ampak zgodnjekrščanski cerkvi. Nastanek utrdbe na Gradcu pri Veliki Strmici, kije po tlorisu zelo podobna utrdbi na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem, postavljamo na konec 5. ali začetek 6. st. n. š.; razlogi zanj so bili predvsem strateški. V dveh dodatkih na koncu članka so predstavljeni osnovni podatki o grobiščih iz 6. st„ ki sta bili odkriti v okolici Šmarjete že v zadnji četrtini 19. st. (Kicelj blizu Gorenje vasi pri Šmarjeti in Vovkov vinograd na Vinjeni Vrhu).