H kultu Herkula v Porenju

Abstract

Avtorica analizira dva primera provincialnega kulta Herkula. Herkula so v Porenju pogosto častili z dvema pridevkoma, in sicer Magusanus in Deusoniensis, ki iz literarnih virov nista znana. Omenjata se le na napisih in novcih. Hercules Magusanus je bogato izpričan. Omenja ga 17 napisov, od katerih jih 12 izvira iz Germanije inferior, eden iz province Gallia Belgica, eden iz Rima in še eden iz severne Britanije. Dva napisa pa sta iz Dakije. Dedikanti so bili pogosto vojaki, ki so propagirali kult svojega domačega porenskega boštva drugod. Zdi se, da je bil Hercules Magusanus čaščen zlasti na področju Ubijev (5 napisov) in v deželi Batavov (4 napisi). Hercules Magusanus je upodobljen tudi na novcih vladarja Postuma leta 261. Hercules Deusoniensis je izpričan le na novcih. Upodobljen je na novcih Postuma in to od prve emisije leta 260 do konca njegove vlade. Izgleda, da je bil Hercules Deusoniensis Postumu posebno pri srcu. Imel je germanski epiteton, toda njegove plastične upodobitve so bile grško-rimske. Suponiramo lahko, da so bile germanske pokrajine, kjer se pojavlja kult boštev Magusanus in Deusoniensis, vezane na vojaške uspehe vladarja Postuma, ki je branil mejo na Renu proti barbarskim vpadom. Dejstvo, da sta se Magusanus in Deusoniensis uvrstila v oficielni panteon galskega vladarja, dokazuje spretnost njegove religiozne politike. Postumus je hotel združiti stare rimske tradicije in priljubljena domača boštva.