Nikotinski acetilholinski receptor kot farmakološka tarča pri pljučnem raku

Abstract

Rak pljuč je zelo razširjena oblika raka z nizko stopnjo preživetja. Kajenje tobaka predstavlja glavni dejavnik tveganja za razvoj raka pljuč, saj v tobačnem dimu najdemo veliko rakotvornih snovi. Nikotin, ki sicer ni opredeljen kot rakotvoren, je glavna komponenta tobaka odgovorna za zasvojenost, poleg tega pa raziskave nakazujejo, da neodvisno od ostalih komponent tobaka v telesu sproži različne učinke, ki vplivajo na razvoj in napredovanje raka. Kot agonist nikotinskih acetilholinskih receptorjev (nAChR) nikotin spodbuja proliferacijo celic, preprečuje njihovo apoptozo, ter igra pomembno vlogo pri pospeševanju angiogeneze in zasevanju rakavih celic. Antagonisti nAChR, ki bi zavirali proliferacijo rakavih celic ter spodbujali njihovo apoptozo, predstavljajo velik terapevtski potencial. Trenutno je znanih le malo antagonistov nAChR, pri katerih je bila protirakava učinkovitost že raziskana, poleg tega pa po večini tudi niso dovolj selektivni ligandi za podvrste nAChR, ki se prekomerno izražajo v celicah pljučnega raka, zato je pričakovati škodljive stranske učinke. V izogib slednjim, se išče načine za ciljano dostavo antagonista nAChR do rakavih celic. Precej obetajo nanodostavni sistemi, ki omogočajo prednostni vnos aktivne učinkovine v celice raka. V našem članku predstavljamo najnovejše dosežke razvoja zdravil za zdravljenje pljučnega raka na osnovi antagonstov nAChR, dostavljenih na mesto delovanja s pomočjo nanodelcev.

Keywords

• agonist
• antagonist
• nAChR
• nanodostavni sistem
• nikotin
• pljučni rak