Deklina zgodba? Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi

Abstract

Zgodbe migrantk, ki spregovorijo v pričujočem sklopu, govorijo o družbah, kulturah, skupnostih, ki so jim migrantke pripadale. A govorijo tudi o tem, kako so v teh družbah, kulturah, skupnostih izstopale. Bile so, kot lahko beremo v objavljenih člankih, zavedne pripadnice svoje narodne skupnosti, a so hkrati s svojim delom tudi presegale nacionalne okvire in z zanimanjem in naklonjenostjo spoznavale, odkrivale in raziskovale nove nacionalne, nadnacionalne in druge prostore. Bile so precej drugačne od večine vrstnic. Niso živele vlog mater, gospodinj, kraljic doma, temveč predvsem vloge antropologinj oziroma raziskovalk staroselskih ljudstev (dr. Branislava Sušnik), slikark (Bara Remec) in misijonark ter pisateljic (Marija Sreš). Tudi kot antropologinje, slikarke, misijonarke in pisateljice niso bile »tipične« (karkoli že ta sum­ljivi pridevnik pomeni) predstavnice svoje poklicne vrste, temveč so bile, kot boste brali, »drugačne« antropologinje, slikarke, misijonarke in pisateljice svojega časa. Z razkrivanjem odstopanj naših junakinj bi lahko še nadaljeval, a to boste, bralke in bralci, v prispevkih brali sami. Sklop, ki je pred vami, obeležuje 100-letnico rojstva dr. Branislave Sušnik. Nastal je v ciljnoraziskovalnem projektu »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki« (ARRS, V6-1925) in raziskovalnem programu »Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij« (ARRS, P5-0070). Prispevkoma o življenju in delu slovenske antropologinje v Paragvaju smo dodali še zgodbi v Argentini živeče slikarke Bare Remec in misijonarke ter pisateljice Marije Sreš, ki je velik del življenja preživela v Indiji. Enkratne zgodbe žensk so tako v skupni družbi zasijale v novih oblačilih.