Efektite na prostaciklin vo tretmanot na dijabeticnata nefropatija kaj staorci

Abstract

Mikrovaskularnite komplikacii, a pred se dijabeticnata nefropatija, se edni od najteskite komplikacii na dijabetot, od koi vo golema mera zavisi i prognozata na dijabetot kaj ovie pacienti. Etiopatogenezata na ovaa komplikacija e multifaktorijalna i za sega se uste ne kompletno rasvetlena, a vklucuva morfoloski, patolosko-anatomski i biohemiski metabolni narusuvanja. Se smeta deka narusuvanjeto na modularnata funkcija na endoteliumot moze da bide kriticen i inicijalen faktor vo razvojot na dijabeticnite vaskularni komplikacii. Vrz osnova na farmakodinamskite efekti koi sto gi poseduva prostaciklinot (PGI2) i negovite analozi, se smeta deka istite moze da bidat korisni vo tretmanot na dijabeti~nata nefropatija. Osnovna cel na ovaa studija be{e da se procenat efektite na prostaciklin (PGI2) vo tretmanot na dijabeticnata nefropatija, eksperimentalno predizvikana so streptozocin. Kaj normotenzivni staorci od sojot Wistar, eksperimentalno bese induciran najprvin dijabet so ednokratna i.p. administracija na streptozocin (STZ), a kako komplikacija na dijabetot i jasni znaci i simptomi na dijabeticna nefropatija (proteinurija, zgolemeno serumsko nivo na urea i kreatinin, poliurija, zgolemena aktivnost na NAG vo mockata). Tretman so prostaciklin (p.o.) vo doza od 0.1 mg/kg /t.t./den, vo tekot na 4 nedeli, dovede do signifikantno namaluvanje na simptomite i znacite na bubreznite ostetuvanja, vo odnos na grupata zivotni koi ne primaa prostaciklin. Vrz osnova na dobienite rezultati moze da se zakluci deka prostaciklinot moze da ima znacajna uloga vo tretmanot na dijabeticnata nefropatija, eksperimentalno inducirana so streptozocin.