Dve Domovini (Jan 2006)
SLOVENCI Z BUREKOM V EVROPO IN/ALI DIKTATURA KRANJSKE KLOBASE: NEKAJ O BUREKU, REPREZENTACIJAH BUREKA IN »SLOVENSKEM« ETNONACIONALNEM DISKURZU
Abstract
Burek - pita različnih nadevov, je v Slovenijo »prišel« s priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije. Sprva je bil omejen zgolj na družinsko kuhinjo priseljencev, v osemdesetih pa se je predvsem v urbanem okolju pojavil tudi v ponudbi nekaterih prodajaln hitre prehrane. Sprva je bila potrošnja vezana predvsem na priseljence, kasneje pa je po bureku začel posegati tudi del mladine iz urbanih okolij. Konec osemdesetih in vsa devetdeseta leta predstavljajo obdobje, ko je burek začel dobivati poudarjene politične pomene, vezane predvsem na etnonacionalni diskurz. Hkrati pa je to bil tudi čas ekspanzije tega prehrambenega artikla, ko se je ne samo povečala proizvodnja in potrošnja (burek so recimo začele izdelovati in prodajati tudi nekatere slovenske pekarne ter trgovine), ampak je burek pustil viden pečat v popularni kulturi, v medijih, na grafitih, v slengih itd. Prispevek prikaže razmerje med izbranim prehrambenim objektom s poudarjeno priseljensko, »tujsko« konotacijo in (slovenskim) etnonacionalnim diskurzom. Pri tem analizira predvsem različne reprezentacije bureka v novinarskih besedilih, popbesedilnih, grafitnih besedilih, imenih idr., občasno pa pokuka tudi v druge procese, v katerih se ustvarjajo pomeni (produkcija, regulacija, potrošnja idr.). Besedilo razkrije dva diskurza o bureku: nacionalističnega in antinacionalističnega. V tako imenovanem nacionalističnem diskurzu burek postane asociran z negativnimi konotacijami, pomeni, postane označevalec »manjvredne kulture juga«. Vzporedno s tem diskurzom, verjetnejo z delno časovno zakasnitvijo, pa so se pojavili tudi alternativni politični pomeni bureka. Ti pogosto niso bili formulirani kot ekspliciten upor proti nacionalizmu, toda na ravni pomenov so bili bolj ali manj v navskrižju z nacionalističnim diskurzom. Predvsem med mlajšo urbano populacijo, med študenti in dijaki je začel burek vse bolj funkcionirati kot znak nečesa »kul« in je začel prinašati tudi drugačne pomene »Juge« in »Balkana«. Prispevek nakaže tudi odnos reprezentacij do drugih procesov, v katerih se ustvarjajo pomeni. Namreč ustvarjenje pomena se ne odvija le znotraj praks, načinov reprezentacij, ampak tudi znotraj procesov produkcije, potrošnje, regulacije in glede na vrsto identitet, ki se povezujejo z objektom (de Guy et al. 2000). Kulturni pomeni bureka tako izhajajo že iz proizvodnih praks, praks distribucij in uporabe ter s tem povezanih identitet: to, da je se burek prvenstveno pripravlja v kuhinjah priseljencev in da ga na mestnih ulicah pečejo in prodajajo večinoma Albanci, torej priseljenci, tujci, se zdi »produkcijska baza« proizvodnje pomenov bureka v Sloveniji, vsaj v kontekstu etnonacionalnega diskurza. Na ravni pomenov tudi ni bilo zanemarljivo to, da so ga začele peči »slovenske« pekarne in da so ga začeli prodajati »slovenske« trgovine. Številni pomeni bureka so nastajali in nastajajo tudi skozi procese potrošnje. Postavili bi lahko tezo, da je vsaj del mladine v devetdesetih uporabljal potrošnjo bureka kot označevalce v aktivnem procesu konstruiranja »opozicijskih« identitet. Toda to so že vprašanja za naslednjo »burek zgodbo«.
