Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke

Abstract

Izhodišča: V svetu so opravili manjše število raziskav, ki opisujejo povezanost med dejavniki tveganja in stopnjo alergijske reakcije po piku žuželke. Metode: V epidemiološko presečno raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2019 in majem 2020, smo vključili osebe, ki so bile zaradi pika žuželke v obdobju 2005 – 2015 (n=2100) obravnavane na Univerziteni kliniki Golnik (klinika Golnik). Izdelali smo poseben vprašalnik in ga po navadni pošti vročili osebam ciljne populacije. Iz vrnjenih vprašalnikov smo pripravili dve podatkovni bazi: prva – bolniki, obravnavani zaradi pika ose (n=237), druga – bolniki, obravnavani zaradi pika čebele (n=179). Za analizo povezanosti med opazovanimi pojavi smo uporabili Pearsonov hi-kvadrat test. Rezultati: Ocenjena prevalenca približno enake in blažje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika čebele, je 95,1 %, pri 4,9 % je bila alergijska reakcija hujša. Pri teh se je kot statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po piku žuželke izkazala pozitivna družinska anamneza. Pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika ose, jih je 94,9 % ob ponovnem piku doživelo blažjo ali približno enako alergijsko reakcijo, 5,3 % pa hujšo. Nakazuje se višja prevalenca hujše alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah ženskega spola, v starostnih skupinah 21–40 let ter ≥ 61 let. Prevalenca blažje reakcije po ponovnem piku čebele je višja pri osebah, ki se ukvarjajo s čebelarjenjem ali živijo v bližini čebelnjaka. Zaključek: Pri osebah, ki so doživeli pik čebele, je pozitivna družinska anamneza statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku.

Keywords

• kožekrilci
• alergija
• vprašalnik
• klinična medicina
• javno zdravje