Hemolitična bolezen novorojenčka

Abstract

Hemolitična bolezen ploda in novorojenčka (HBPN) nastane zaradi vezave aloimunskih protiteles na otrokove eritrocitne antigene, kar povzroči razpad eritrocitov ter nastanek hiperbilirubinemije in anemije novorojenčka. Aloimunska protitelesa, ki prehajajo preko posteljice iz materinega v plodov krvni obtok, so lahko naravno prisotna protitelesa anti-A in anti-B ali pa redkeje prisotna protitelesa, ki nastanejo po izosenzibilizaciji matere na tuje eritrocitne antigene, kot so protitelesa anti-D. Do izosenzibilizacije matere lahko pride ob transfuziji eritrocitov ali med nosečnostjo. HBPN zaradi protiteles anti-A in anti-B (HBPN AB0) lahko poteka z blago hiperbilirubinemijo in anemijo ali pa huje, z visoko hiperbilirubinemijo in izrazito anemijo, tako da je potrebna izmenjalna transfuzija krvi novorojenčka. HBPN zaradi protiteles anti-D je zaradi učinkovitega programa zaščite RhD negativnih nosečnic z imunoglobulini anti-D danes redka bolezen, njen potek pa v primerjavi s HBPN AB0 hujši. V prvem delu prispevka opišemo patofiziologijo, klinično sliko, diagnosticiranje, zdravljenje in preventivo HBPN. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate kohortne retrospektivne analize 109 bolnikov s HBPN, hospitaliziranih na Kliničnem oddelku za neonatologijo med januarjem 2007 in decembrom 2016. V 84,4 % so HBPN povzročila protitelesa anti-A ali anti-B, v 9,2 % protitelesa anti-D in v 6,4 % ostala, redkejša protitelesa. Bolniki s HBPN, povzročeno z različnimi protitelesi, se v rezultatih hematoloških preiskav niso statistično značilno razlikovali. Pozitiven direktni Coombsov test so imeli vsi novorojenčki s HBPN RhD in le 64 % novorojenčkov s HBPN AB0. Vsi bolniki s HBPN RhD so potrebovali izmenjalno transfuzijo ali znotrajmaternično transfuzijo.

Keywords

• hemoliza
• novorojenček
• krvna skupina
• zlatenica
• izmenjalna transfuzija