Zdravniški Vestnik (Dec 2021)
Principi in načini učvrstitve obproteznih zlomov ob deblu kolčne proteze (Vancouver B) – pregledni članek
Abstract
Z večanjem števila vstavljenih endoprotez kolka se veča število zapletov. Obprotezni zlom v predelu stegnenice po endoprotezi kolka je zaplet, ki redko nastane ob operaciji, pogosteje pa do zloma pride nekaj let po primarni operaciji. Na pogostost tega zapleta vplivajo številni dejavniki, ki so med seboj soodvisni. Glede na mesto zloma in kakovost kosti se ti zlomi delijo po Vancouverski razdelitvi. Zlomi s stabilnim deblom (B1) se praviloma operirajo z notranjo učvrstitvijo ob ohranitvi debla primarne proteze. Mnenja glede zdravljenj zlomov, ob katerih pride do omajanja debla, ni pa prisotnih okvar na kosti (B2), so deljena. Klasična metoda je menjava debla z dodatno učvrstitvijo ali brez nje. V zadnjem času pa se pojavlja vse več študij, ki podpirajo notranjo učvrstitev z ohranitvijo izvirne proteze. Osnovno načelo ob učvrstitvi zloma v predelu debla proteze je anatomska naravnava zloma s stabilno učvrstitvijo. Na ta način ponovno vzpostavimo popolno prileganje proteze kosti. Deblo proteze predstavlja oviro za učvrstitev, le redko tudi za naravnavo. V članku govorimo predvsem o načinu pritrditve plošče na kost v predelu debla proteze. Najlažja je uporaba t. i. cerklaž, ki pa nudijo slabo torzijsko stabilnost. Zato je potrebno zlom še dodatno učvrstiti z vijaki. Zaradi osteopenije kosti, ki je pri starostnikih praktično vedno prisotna, je idealno uporabiti kotno stabilne plošče in zaklepne vijake, ki so v kosti učvrščeni v obeh kortikalisih (bikortikalni vijaki). Vendar pa je to možno zelo redko oziroma ob uporabi plošč, ki to dopuščajo. S ploščo je vedno treba premostiti čim večjo dolžino kosti, saj na ta način zmanjšamo obremenitev kosti na koncu plošče. Članek prikazuje serijo obproteznih zlomov v predelu debla kolčne proteze brez okvar kosti (B1 in B2), operiranih na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana v obdobju enega leta.
Keywords
