Scripta Manent (Dec 2024)
Posredovanje, podprto z orodji umetne inteligence, pri poučevanju tujega jezika stroke – primera poučevanja
Abstract
Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO, 2001; slov. prevod, 2011) v svoji zadnji konceptualni različici (nazadnje posodobljena v Dodatku k SEJO, 2018; slov. prevod, 2023) kot odmik od sheme štirih spretnosti k štirim načinom sporazumevanja poleg sprejemanja, tvorjenja in interakcije vključuje tudi posredovanje (angl. mediation). V okviru akcijsko usmerjenega pristopa k učenju in poučevanju tujih jezikov (Svet Evrope, 2023, str. 23–34) pripisuje posredovanju tudi vse vidnejšo, samostojno vlogo, saj praviloma združuje elemente vseh sporazumevalnih načinov. (Medjezikovno) posredovanje kot eden od štirih načinov sporazumevanja je bistvenega pomena pri študiju angleščine kot tujega jezika stroke, ki v študijske procese vse pogosteje vključuje uporabo inovativnih tehnologij. Te se pri pouku tujih jezikov zdijo pričakovan pa tudi nujen korak v svetu, kjer je umetna inteligenca (UI) naš vsakdanji spremljevalec. Prednosti UI pri učenju in poučevanju tujih jezikov med drugim vključujejo neomejeno dostopnost in prilagodljivost vsebin in pristopov, takojšen odziv in povratne informacije, imajo pa tudi motivacijsko vrednost in omogočajo prilagajanje različnim psiho-socialnim potrebam. Prispevek združuje posredovanje z uporabo inovativnih tehnologij, kot so orodja umetne inteligence, pri pouku angleščine kot tujega jezika stroke (TJS) dveh skupin študentov: prihodnjih zdravstvenih delavcev in prihodnjih prevajalcev. Osredotoča se na orodja, ki podpirajo predvsem medjezikovno posredovanje, in predstavlja nekaj izbranih orodij (prevajalniki in jezikovni modeli UI), in sicer njihov potencial pri učenju in poučevanju TJS in s tem povezane težave. S prikazom dveh študij primera nazorno povezuje teoretična izhodišča s praktično rabo UI. V ta namen sva zasnovali dve učni aktivnosti, ki vključujeta uporabo orodij UI za krepitev kompetenc medjezikovnega in medkulturnega posredovanja v najinih specializiranih kontekstih, tj. zdravstveni negi in prevajanju in tolmačenju. Kritična presoja in prizma etične refleksije nas nujno privedeta do spoznanja, da digitalne tehnologije in programske rešitve sicer optimizirajo in pospešijo delovne oziroma učne procese ter pogosto omogočajo višjo učinkovitost, vendar pa morajo medčloveški oziroma medosebni odnosi, medkulturni vidiki, dimenzije subjektivnosti, razumevanja drugega in kritičnega mišljenja ostati na prvem mestu.
Keywords
