Povezave med zavarovanimi območji, turizmom in razvojem podeželja

Abstract

Povezave med zavarovanimi območji, turizmom in razvojem podeželja smo preučevali na primerih Triglavskega narodnega parka in Kozjanskega parka. Na vsakem območju je bilo anketiranih 200 lokalnih prebivalcev. Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da preučevani zavarovani območji omogočata razvoj podeželskega turizma. Da je razvoj turizma v zavarovanih območjih uspešnejši od razvoja turizma izven zavarovanih območij, ne moremo trditi. Anketirani prebivalci Triglavskega narodnega parka med vsemi gospodarskimi panogami najbolj podpirajo razvoj turizma na območju (86,5 %), kar pa ne velja za anketirane prebivalce Kozjanskega parka, ki se najbolj strinjajo z usmeritvijo območja v kmetijstvo ter razvoj malega podjetništva in obrti. Vseeno ni zanemarljivo dejstvo, da se kljub temu visok delež anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka strinja, da bi se moralo območje osredotočiti na razvoj turizma (74,5 %). Da je priložnost zavarovanega območja v boljših možnostih za poslovanje v turizmu, se strinja skoraj polovica anketiranih prebivalcev Triglavskega narodnega parka (47 %) in le 15 % anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka. Iz tega lahko sklepamo, da Triglavski narodni park nudi več priložnosti oziroma dodatnih možnosti za poslovanje v turizmu kot pa Kozjanski park. Na zavarovanem območju, kjer je turizem bolj razvit (Triglavski narodni park), anketirani prebivalci menijo, da so strategije varstva narave manj uspešne, in občutijo več negativnih obremenitev turizma (promet in gneča, višje cene). Nasprotno pa v primeru, kjer je turizem na zavarovanem območju manj razvit (Kozjanski park), anketirani prebivalci opažajo, da so strategije ohranjanja narave uspešnejše in da jih turizem manj obremenjuje.

Keywords

• zavarovana območja
• narodni park
• regionalni park
• razvoj
• turizem
• podeželje