Zdravniški Vestnik (Oct 2023)

Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

  • Nada Rotovnik Kozjek,
  • Gašper Tonin,
  • Luka Puzigaća,
  • Gregor Veninšek,
  • Sergej Pirkmajer,
  • Tajda Košir Božič,
  • Denis Mlakar Mastnak,
  • Jurij Aleš Košir,
  • Laura Petrica,
  • Karla Berlec,
  • Katja Kogovšek,
  • Tomaž Marš,
  • Taja Jordan,
  • Mitja Lainščak,
  • Jerneja Farkaš Lainščak,
  • Rok Poličnik,
  • Eva Peklaj,
  • Neža Majdič,
  • Erik Brecelj,
  • Alenka Marič Cevzar,
  • Andrej Škoberne,
  • Barbara Korošec,
  • Rada Franko,
  • Brigita Brumen Avramović,
  • Renata Hribar,
  • Ana Jelovčan,
  • Mojca Stubelj,
  • Nataša Bratina,
  • Karin Sernec,
  • Katja Povhe Jemec,
  • Branka Stražišar,
  • Sergeja Kozar,
  • Mojca Jensterle,
  • Irena Šarc,
  • Jaka Strel,
  • Klemen Schara,
  • Mojca Gabrijelčič,
  • Milena Kerin Povšič,
  • Neža Lipovec,
  • Evgen Benedik,
  • Jasna Klen,
  • Milena Blaž Kovač

DOI
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
Journal volume & issue
Vol. 92, no. 9-10
pp. 356 – 370

Abstract

Read online

Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.

Keywords