Dum lucet - bibamus sodales. Ali kako arheologi razumemo Stare: nekaj primerkov iz Slovenije

Abstract

Za prikaz problema služijo trije primeri razlage arheoloških najdb na Slovenskem: I. Ali moremo razumeti glirarium v rimskem žganem grobu, uporabljen za žaro, tudi kot simbol večnega življenja? II. Poškodovan ženski kip iz 2. stol., ki predstavlja tragično junakinjo, je H. G. Frenz prištel k noriško panonski skupini upodobitev Medeje. Vendar je – sicer slabo ohranjen - kip tako dobro klesarsko delo, da je jasno videti, da obe mali figurici, ki definirata vsebino mita, ne moreta biti otroka. Ena figura namreč jasno kaže starejšega, odličnega moža. Torej je pred nami ali neznan detajl iz Medejine zgodbe, ali kip vendarle ni predstavljal Medeje. III. Pivske posode, okrašene z realističnimi liki in (ali) z daljšim napisom (uvoženo bronasto posodje, dragocene steklene čaše, terra sigillata, izjemna ACO čaša z dolgim napisom, skodelice tenkih sten in obrazne čaše), kakor tudi lokalno narejene hišaste žare in nekaj drugih primerkov pregledamo z zornega kota, koliko okrasje priča o praktični vlogi posode (malokdaj) in o rabi pri magiji in kultu (predvsem zasebnem, tudi grobnem).

Keywords

• Slovenija
• arheologija
• interpretacija