Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev

Abstract

Analizirali smo dve skupini slovenskih populacij koruze iz genske banke Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V prvo skupino smo uvrstili enajst populacij koruze iz Bohinja (B1-B9 in B11-B12), v drugo štirinajst štajerskih populacij, z okolice Vojnika in Laškega (Š1-Š14). Petintrideset morfoloških lastnosti rastlin, storžev in zrnja smo izvrednotili v skladu z mednarodnimi deskriptorji IPGRI v času rastne dobe na polju in v laboratoriju. Genetski opis je temeljil na 161 Heartbreaker (Hbr) markerjih, pri čemer je bila analiza izvedena na skupnih vzorcih DNA, po 25 rastlin iz vsake populacije. Populacije iz Bohinja so se na splošno dobro razlikovale od štajerskih populacij, tako po morfoloških lastnostih kot na osnovi genetskih markerjev. Izjemi sta le populaciji B1 in B8, ki sta po morfoloških znakih še najbolj podobni štajerskim populacijam. Glede na posamezne morfološke lastnosti B1 odstopa od drugih bohinjskih populacij le po barvi zrnja, ki je ob brezbarvnem perikarpu pogojena z barvo alevrona. Je edina bohinjka z rumenim zrnjem, vse ostale bohinjske populacije imajo bakreno barvo zrnja, medtem ko imajo štajerske populacije rumeno ali belo zrnje. Glede na vse analize, še posebej glede na prisotnost/odsotnost Hbr elementov ter njihove frekvence v populacijah, lahko kljub nekaterim podobnostim med posameznimi populacijami trdimo, da gre za različne populacije, čeprav nekatere izhajajo iz lokacij, ki so si geografsko zelo blizu. Torej so posamezni pridelovalci s svojim vzdrževanjem in ponovno setvijo lastnega semena uspeli obdržati karakteristične lastnosti svoje populacije, s tem da so preprečili nekontrolirano skrižanje z drugimi populacijami.

Keywords

• Zea mays
• populacije
• IPGRI deskriptorji
• morfologija
• Hbr markerji
• genetsko razmerje