Vitez Zmajevega reda Sigmund I. Dobrnski

Abstract

Romarska cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori je upravičeno imenovana visoka pesem slovenske gotike. Med vzroki za to poimenovanje sta tudi nagrobnik Sigmunda I. Dobrnskega (1395 – † pred 13. aprilom 1429) in za njegov beneficij postavljeni oltar sv. Sigismunda. Na njih sta vidna znaka Zmajevega reda, ki ga je leta 1408 ustanovil ogrski kralj Sigismund Luksemburški. Sigmund Dobrnski je bil član rodbine vitezov Dobrnskih, ki so se imenovali po danes opuščenem gradu Dobrna (Neuhaus) pri Celju. Ključni obdobji Sigmundovega življenja sta bili služba glavarja Salzburga v letih 1404–1407 in služenje Barbari Celjski, ženi Sigismunda Luksemburškega, z upravljanjem njenih posesti v Slavoniji v letih 1409–1417. V prvi službi je kot izvrševalec pogroma nad Judi v Salzburgu leta 1404 doživel najbolj neslaven trenutek svojega življenja. Druga služba mu je najverjetneje prinesla članstvo v Zmajevem redu in vlogo v legendi o Barbari Celjski kot Črni kraljici.

Keywords

• plemstvo
• genealogija
• heraldika
• dobrna/neuhaus
• judje
• salzburg
• ptuj
• barbara celjska
• zmajev red
• ptujska gora
• sigmund i. dobrnski