Predgovor

Abstract

Pred vami je nova revija Ars & Humanitas – revija za umetnost in humanistiko, področji, ki ju v sodobni družbi pogosto ločuje absurdna potreba po natančnem zamejevanju medsebojnih razmerij, pristojnosti in vsebin, raziskovalnih pristopov in metodologij dela. Ars & Humanitas želi preseči to razločenost. Ars v humanistični tradiciji razumemo kot umetnost, a tudi kot veščino, znanje, znanost. Humanitas kot humanistiko, vsestransko izobrazbo, omiko in plemenitost duha. Eno brez drugega v resnici ne more obstajati. Razdrobljenost intelektualnih horizontov pa je žal še veliko večja. Tudi znotraj same humanistike postaja drobljenje znanstvenega in raziskovalnega prostora na ozko specializirane stroke resna zavora v razvoju humanističnih ved. Ob vse večjem številu specializiranih, v pristopu teoretsko in diskurzivno strogo zamejenih znanstvenih publikacij, njihovih tvorcev in bralcev, je potrebno ponuditi več prostora za nove, interdisciplinarno zasnovane znanstvene revije. Ars & Humanitas hoče biti prav to – spodbuditi želi povezovanje družboslovnih in humanističnih strok, okrepiti dialog med različnimi teoretskimi orientacijami, odpirati izvirne pristope k obravnavi tem, opozarjati na aktualne vidike interferenc in skrbeti za promocijo humanistike tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti. Zasnova revije je tridelna: v nosilnem tematskem bloku (študije) bodo objavljene študije domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo odražale različne pristope k izbrani temi, medtem ko bo odprti blok (varia) namenjen prispevkom, ki so v določenem trenutku posebej aktualni ali ponujajo svež pogled na obravnavano temo. Tretji del bo namenjen recenzijam najnovejših in najaktualnejših znanstvenih publikacij s širšega humanistično družboslovnega področja. Posebno pozornost bo revija namenjala nacionalni in regionalni specifiki humanistike in družboslovja znotraj Evropske unije, pa tudi promociji nacionalnih kultur in umetnosti. Skladno s tem je eno od pomembnih poslanstev revije Ars & Humanitas krepitev zavesti o pomenu jezika v razvoju humanistike, saj jezik v humanističnih znanostih presega vlogo orodja sporočanja in je neločljivo povezan s samim razvojem humanističnih znanosti. Revija je zasnovana na večjezičnosti, posebno skrb pa bo posvečala slovenski humanistiki in razvoju strokovne terminologije v slovenskem jeziku. V trenutku, ko globalizacija nezadržno spodjeda same temelje kulturne in intelektualne različnosti, ko sodobni razvojni trendi sleherno dejavnost vse pogosteje merijo z enotnim vatlom produktivnosti, ko nam celo nekateri uradni zastopniki znanosti poskušajo na različne načine vcepiti prepričanje, da humanistika postaja odveč in neuporabna, je vsak korak v nasprotno smer vreden pozornosti in spodbude. Ustanovitev nove revije za umetnost in humanistiko je nedvomno tak korak.