Anton Vodnik in medbesedilnost njegove poezije na primeru motiva Marije

Abstract

Po literarnozgodovinski in slogovni umestitvi Antona Vodnika nas zanima, kje in kakšno medbesedilnost lahko prepoznamo v njegovi poeziji medvojnih pesniških zbirk (Žalostne roke, 1922, Vigilije, 1923 in Talitá, kumi, neob. 1923) na primeru motiva Marije. Predstavimo pesmi, ki gradijo medbesedilne odnose z »viri«, kot so Biblija, Rilke, Verlaine, Maeterlinck, Trakl, Župančič in medumetnostne vezi z zgodnje- in visokorenesančno ter s prerafaelitsko umetnostjo, secesijskim dekorativizmom ali umetnostjo bratov Kralj. Podrobnejša interteks tualna in intermedialna analiza je zajela pesmi Oznanjenje, Ženitna v Kani in Immaculata.

Keywords

• Anton Vodnik
• vpliv
• intertekstualnost
• intermedialnost
• sv. Marija