Odkrivanje in osvajanje prostorov svobode v delih zgodnjih slovenskih literarnih ustvarjalk

Abstract

Zgodnje slovenske pisateljice kategorijo prostora tematizirajo v potopisnih delih in jo problematizirajov pripovedni prozi. Že prvi zapis o tujem svetu (Luiza Pesjak: V Draždanih,1877) izpostavi mesto kot prostor svobode in oplajanja z umetnostjo. Podoben odnos Luize Pesjak do naravnih in kulturnozgodovinskih lepot razkrivajo tudi podobe Italije. Avtorice, ki so ustvarjale konec 19. in v začetku 20. stoletja, odkrijejo še druge evropske prestolnice in Orient. V pripovedni prozi vpeljejo motiv odnosa ženske do prestolnice in prikažejo, kako lahko vpliva na osebnostno rast (Zofka Kveder). Inovativnost se razkriva predvsem v vpeljavi osebne perspektive protagonistke, ženske potovalne izkušnje ter dialoškega razmerja med prostorom in osebami, ki se gibljejo v njem.

Keywords

• slovenska književnost
• slovenske pisateljice
• potopisi
• aleksandrinke
• 19.-20. st.
• Slovene literature