Urbani Izziv (Jan 2001)
Zapuščina arhitekturne in tehnične infrastrukturne dediščine
Abstract
Uvodoma je razloženo konceptualno ogrodje razmišljanja o dediščini, pri čemer so izpostavljene subjektivne dialektične dvojice: naravno–umetno, staro novo in lepo–grdo. V nadaljevanju so skozi odnos do dediščine razložena dejanja na njenem varovanju. Na primerih uspešnega ali manj uspešnega vključevanja predvsem tehniške dediščine kot prostorske vrednote, avtor zaključuje, da je do tehniške dediščine treba zavzeti takšen odnos, ki dediščini vrača uporabno vrednost.