Optimizacija zdravljenja s ciklosporinom v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor

Abstract

Izhodišče: Ciklosporin je imunosupresivna zdravilna učinkovina, ki se uporablja pri presaditvah čvrstih organov in krvotvornih matičnih celic ter pri zdravljenju nekaterih avtoimunskih bolezni. Ker gre za učinkovino z ozkim terapevtskim območjem, številnimi interakcijami ter veliko inter- in intraindividualno variabilnostjo farmakokinetičnih parametrov, lahko s terapevtskim spremljanjem koncentracije v krvi (angl. Therapeutic Drug Monitoring, TDM) in z individualnim odmerjanjem bistveno izboljšamo varnost ter učinkovitost zdravljenja. V raziskavi smo želeli preveriti, ali računalniško podprta storitev TDM kot dejavnost klinične farmacije prispeva k optimizaciji zdravljenja s ciklosporinom pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi. Metode: V UKC Maribor smo leta 2016 izvedli prospektivno 6-mesečno raziskavo, v katero smo vključili vse bolnike, ki se trajno zdravijo s ciklosporinom zaradi avtoimunskih bolezni. Raziskava je bila razdeljena na opazovalno in na intervencijsko obdobje, v katerem smo za interpretacijo izmerjenih koncentracij ciklosporina v krvi ter za izračun najprimernejšega režima odmerjanja uvedli farmakokinetični program DoseMeÒ. V opazovalnem obdobju je bilo v raziskavo vključenih 8, v intervencijskem pa 9 bolnikov; od tega smo 6 bolnikov spremljali v obeh obdobjih. S spremljanjem izbranih parametrov smo primerjali uspešnost zdravljenja s ciklosporinom v obeh obdobjih. Za statistično analizo rezultatov smo uporabili računalniška programa IBM SPSS StatisticsÒ in Microsoft® Office Excel. Rezultati: V opazovalnem obdobju je bilo opravljenih 24 meritev minimalne koncentracije ciklosporina v krvi (C0), v intervencijskem obdobju pa 18. Odzivni čas od meritve do vpisa v medicinsko dokumentacijo je v opazovalnem obdobju znašal 17,4 dni, v intervencijskem pa 6,8 dni. V obeh obdobjih petina opravljenih meritev C0 ni imela zabeleženega zdravnikovega mnenja v medicinsko dokumentacijo. Delež meritev C0, ki so bile v ustreznem območju, se je v intervencijskem obdobju z 38 % povečal na 67 %, število dni v terapevtskem območju pa s 37,5 na 70 dni. Zaključek: Z raziskavo smo potrdili pomen terapevtskega spremljanja koncentracij pri optimiziranju zdravljenja s ciklosporinom. Odzivni čas od meritve koncentracije do vpisa zdravnikovega mnenja v medicinsko dokumentacijo se je v intervencijskem obdobju skrajšal, povečalo se je število doseženih ciljnih koncentracij v krvi ter ocena števila dni, ko so bile koncentracije ciklosporina pri bolnikih v terapevtskem območju. Na našem vzorcu bolnikov se je farmakokinetični program DoseMe® izkazal kot uporaben pripomoček.

Keywords

• terapevtsko spremljanje koncentracij
• imunosupresivi
• avtoimunske bolezni
• individualno odmerjanje
• farmakokinetični program