Učinek gnojenja na hranilno vrednost krme s trajnega kraškega travnika. 2. vsebnost makro- in mikroelementov

Abstract

Leta 1983 smo zasnovali večletni gnojilni poskus po načelu naključnih blokov v štirih ponovitvah. V letu 1994 smo zbrali vzorce krme na negnojeni različici (0), različici, gnojeni s fosforjem in kalijem (PK), ter različici, gnojeni s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Vzorce prve, druge in tretje košnje smo ločili na trave, metuljnice in zeli ter ločeno določali vsebnosti Ca, P, Mg, K, Na, Zn, Mn, Fe, in Cu. Glede na delež posamezne botanične skupine smo izračunali tudi vsebnosti elementov v krmi. Gnojenje je značilno vplivalo na vsebnost večine elementov v travah, metuljnicah in zeleh vseh treh košenj. Gnojenje s PK je v krmi zmanjšalo vsebnost Mg in Mn ter povečalo vsebnost P in K. Pri gnojenju z NPK v primerjavi z negnojeno različico (0) se je v krmi zmanjšala vsebnost Fe, povečala pa vsebnost P, K in Zn. Gnojenje z dušikom (NPK vs. PK) je v krmi značilno povečalo vsebnost P, Mg, Zn in Mn ter zmanjšalo vsebnost Ca. Zaporedna košnja je značilno vplivala na vsebnost vseh analiziranih elementov v krmi razen na vsebnost Cu. Pri krmi druge in tretje košnje je bila vsebnost Ca, Mg in Mn večja kot pri krmi prve košnje. Največje vsebnosti P in Zn smo ugotovili v krmi tretje košnje. Metuljnice in zeli vsebujejo v primerjavi s travami dva- do trikrat več Ca, Mg, Zn in Cu. Zaradi tega se s spreminjanjem botanične sestave travne ruše precej spreminja tudi vsebnost teh elementov v krmi. Glede na potrebe krav v laktaciji smo ugotovili izrazito pomanjkanje Na, Zn in Cu, pomanjkanje P pa le v krmi z negnojenih parcel.

Keywords

• kraško travinje
• gnojenje
• trave
• metuljnice
• zeli
• hranilna vrednost