Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu

Abstract

Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.

Keywords

• kras
• bestažovca
• perkova pečina
• neolitik
• jama
• sediment
• krioturbacija
• jamska umetnost
• risbe