Trženjski model oživitve etnične jedi na primeru ajdovega močnika

Abstract

Močnik velja v Sloveniji za malo vredno jed slabega okusa, ki naj bi jo uživali le revni sloji prebivalstva. Kljub temu se je med ajdove jedi, ki jih najpogosteje uživajo v slovenskih gospodinjstvih, uvrstil tudi ajdov močnik. Cilj raziskave je raziskati zaznavno vrednost ajdovega močnika, jo primerjati z njegovo objektivno prehransko vrednostjo ter oceniti možnosti in načine repozicioniranja jedi iz ničvredne hrane za reveže v visoko vredno jed za ozaveščene porabnike. Rezultati kažejo, da je ajdov mlečni močnik jed prijetnega in milega okusa, zapeljivega vonja, primerna za družinsko večerjo. Zato bi izraba arhetipske post-moderne skrbi za preteklost, ki služi kot vir in nabor za pripravo post-modernističnega prehranskega kolaža, v primeru te jedi pomenila kombinacijo sporočil: varnost – umirjenost – blaginja. Ključni tržni segmenti bi bila prvenstveno gospodinjstva tipa polno gnezdo 1 in 2 ter seniorska gospodinjstva, ki so občutljiva tako za kakovost kot tudi za ceno živil.