Od nacistične Antigone do »antifašistične« etike svetosti

Abstract

Martin Heidegger je svoje branje Sofoklove Antigone razgrnil v dveh znamenitih sklopih predavanj na Univerzi v Freiburgu; prvi sklop, ki ga je študentom predstavil leta 1935, je osemnajst let pozneje s popravki in dopolnitvami objavil v knjigi Uvod v metafiziko (Einführung in die Metaphysik); drugega, ki ga je naslovil Hölderlinova himna »Ister« (Hölderlins Hymne »Der Ister«), je lahko leta 1942, sredi vojne vihre, podal le v okrnjeni različici, v natisnjeni celoti pa je svetovni javnosti postal dostopen šele leta 1984. Članek preučuje razloge, zakaj je razkritje Heideggerjeve druge obravnave Antigone – ki s prvo vzpostavlja intriganten interpretativni kontrast – odigralo ključno vlogo v osrednjem filozofskem projektu Tineta Hribarja in s tem v širši slovenski recepciji mita o Antigoni od druge polovice osemdesetih let do danes.

Keywords

• Martin Heidegger
• Sofokles
• Antigona
• Tine Hribar
• nacizem