Onkologija (Jun 2009)
Driska in zaprtje
Abstract
Driska (diareja) in zaprtje (obstipacija) sta relativno pogosta bolezenska znaka bolnikov z rakom. Pojavljata se kot znaka osnovne rakave bolezni ali kot posledici specifičnega onkološkega zdravljenja, to je operativnega zdravljenja, zdravljenja z obsevanjem ali pa sistemskega zdravljenja z zdravili. Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko ali tekoče. Drisko v okviru sistemskega zdravljenja z zdravili povzročajo nekateri citostatiki, tarčna zdravila, hormonska zdravila in tudi nekatera zdravila, ki jih uporabljamo v podpornem zdravljenju. Ta zdravila povzročijo drisko na podlagi različnih mehanizmov, eden pomembnejših je sprememba črevesne flore. V obravnavi bolnika z drisko kot posledico zdravljenja s sistemskimi zdravili za zdravljenje raka, je potrebno najprej opredeliti stopnjo driske. V primeru blage do srednje hude driske je primerno zdravljenje na domu z ustreznim dietnim režimom in sintetičnim opioidom brez analgetičnega učinka loperamidom. Če se driska na ta način v 1 – 2 dneh umiri, 12 ur po zadnjem tekočem odvajanju zdravljenje zaključimo, oz. če driska ostaja nespremenjena zdravljenje z dieto in loperamidom intenziviramo, praviloma dodamo tudi antibiotik iz skupine kinolonov. V kolikor tudi to zdravljenje driske ne umiri, so potrebne dodatne laboratorijske in mikrobiološke preiskave, praviloma pa tudi intenzivnejše zdravljenje. Bolnik z izhodiščno hudo drisko, ali zmerno drisko z vročino, krčevitimi bolečinami v abdomnu in bruhanjem ter bolnik, ki se mu stanje sprva zmerne driske ob dietnem režimu in loperamidu poslabšuje, sodi v bolnišnico, kjer je potrebno parenteralno zdravljenje z intenzivnim nadzorom. Tudi zaprtje, to je stanje, ko pri bolniku ugotovimo redko iztrebljanje majhnih količin trdega blata, ki ga spremlja mučno napenjanje, je lahko posledica neposrednega ali posrednega učinka osnovne rakave bolezni ali pa specifičnega onkološkega zdravljenja, to je operativnega zdravljenja, zdravljenja z obsevanjem ali sistemskega zdravljenja z zdravili, najpogosteje podpornega zdravljenja z opioidnimi analgetiki. Vzrok zaprtja je pogosto kombiniran, zato je tudi zdravljenje zaprtja kompleksno. Glede na bolnikovo specifično situacijo se odločimo za bolniku prilagojeno kombinacijo nefarmakoloških in po potrebi tudi farmakoloških ukrepov, ki jih je praviloma potrebno izvajati redno in dosledno, da bolniku zagotovimo čim boljšo kvaliteto življenja, ki mu jo sicer zaprtje s posledičnim splošnim neugodjem, bolečinami v abdomnu in oslabljenim apetitom pomembno okrni.
